June 12, 2008

Dan 11: Manang - Yak Kharka

or
Ta dan je bil pač kot vsak drugi dan (popolen)... no ne čisto enak... kljub temu, da sem se zjutraj spet zbudil, tak kot ponavadi ... brez problemov... aklimatizacija na tej išini je očitno uspela, se je proti večeru spet malce poslabšalo. Kljub temu, da se v 3 dneh (matranja od višine) skoraj že navadiš na nekoliko slabše počutje je bilo zvečer spet malce zoprno. Tokrat me je proti večeru spet začela boleti glava. Tokrat lahko rečem, da sem pa že čutil glavobol... ni bila več tako nedefinirana bolečina kot prejšnje dni. Najprej sem se poizkušal tolažiti, da je bilo to od neznosnega sonca in močnega vetra, ki je bil tokrat hladen kot še nikoli na tej poti. Za glavo sem na začetku vzel lekadol... diamoxa še nisem želel. Ampak, ko smo šli iz lođa po vodo malce višje (aklimatizacijski vzpon) lekadol ni imel več pravega učinka. Ko sem se pa pripognil in zavezal čevlje, pa je popolnoma spustil. Takrat me je pa res piknalo v glavi. Tako, da sem moral potem zvečer le vzeti Diamox (zdravilo "proti" višinski bolezni... oziroma za hitrejšo in lažjo aklimatizacijo na višino). Ker je zrak na tej višini že zelo suh in je treba tako in tako pazit na dehidracijo je jemanje Diamoxa malce zoprno. Ker je duretik in poveča delovanje ledvic. Kar pomeni da sem potem hodil na WC vsake 2 uri... in to celo noč!!! Pa vsakič ko greš na WC izločiš tolko vode da to ni res!!! Ponoči bi skoraj stoje zaspal :) :)... In ker izločiš toliko vode, moraš spet popiti vsaj pol litra ali pa liter. Seveda voda, ki jo piješ ponoči ni topla.... Je prekleto ledena... že taka čisto gosta je :)... ker greš spat tam nekje ob 21h (vsaj jaz sem šel tko pozno, ker sem na kocu pisal dnevnik), si predstavljajte kako je pit ledeno vodo (3/4 litra) v mrzlo-mrzli... ledeni sobi ob 23-tih, 1h, 3, 5h... no malo zamika je tudi bilo...(sem bil zunaj več kot 4x) aja pa WC-ja ni v sobi... treba je it ven na mraz!!!







Na poti smo zavili tudi na kakšno streho :)













Spet se vije ta naša pot :)














Da boste vedeli kako močno je v resnici tam sonce... povsod imajo te sončne "štedilnike".





























Sezona nabiranje unih gob za kitajce je pripeljala veliko število ljudi v hribe, ki spijo kar v šotorih.








Mraz je bil ta večer res neznosen... večerjali smo s kapami, bundami, pulovri.... pod mizo so nam pa kasneje dali celo žerjavico... da smo se vsaj malo "ogreli". No, ne ravno ogreli, ampak zato, da nismo zmrznali :).
Na sebi sem imel dvojne nogavice, dolge gate, spodnjo dolgo majico, flis, mikico, softshell, goratex jakno, kapo, debele hlače... ja in tak sem šel spat... ker sem mel pač pretanko spalko... sem mislu, da ne rabim profi zadeve s sabo... aja pa še z debelo deko al celo dvema sem bil pokrit.





Popoldan, ko še ni blo tko mrzlo.















Na poti.
















Na poti.








PS: Pot je bila tudi ta dan kratka in enostavna.

0 comments: