Oziroma dan ko smo pa res pešačli... in to samo gor in dol!!! Po mojem je ta dan eden izmet težjih kar se tiče hoje.... tura je relativno dolga in vzponi ter spusti so krepko strmi. Hvala bogu da še ni neke velike višine :).
Jutro v Ghermu.
Tega je tam ogromno :)
Obračun stroškov.
In kaj se spomnem od tega dne? No bolj prav bi bilo napisati... kaj imam za ta dan napisano v svojem potovalnem dnevniku. To, da je narava fenomenalna in da zaradi strmih in visokih pečin ter zaradi dejstva, da nimam širokokotnega objektiva, nisem uspel poslikat veličastnost narave. Poleg tega je sonce neumorno pripekalo. Temperature so bile krepko nad 30 stopinj. Ampak hvala bogu, da začne vsak dan popoldan pihati veter, ki vsaj malo hladi. Ker sonce res nažiga, sem imel ves čas oblečeno dolgo majico, kapo in rutico čez obraz... no to ni ravno pomagalo pri ohlajanju telesa. Šele "pozno" popoldan, ko se sonce malo skrije sem lahko dal kratkerokave gor... ma zakon je blo... končno sem se ohladil in lažje hodil... čeprav sem tako in tako bil z vodnikom cel dan daleč pred vsemi ostalimi :).
Pripeka!!!
Druga zadeva omembe vredna pa je naš adrenalinski sprehod po delu, kjer gradijo cesto. Vse je bilo minirano, ko smo prišli na ta del. Poizkušali so nas evakuirat oziroma spravit čim prej, čim dlje stran. Ampak ker je del naše ekipe bil zadaj in smo skupaj želeli prečkati to področje preden ga popolno zaprejo, nismo želeli zapustiti tega dela. Minerji so bili čisto obupani... hoteli so rastreliti del hriba... potem pa so imeli na hribu ene neumne slovence, ki se niso hoteli umaknit. No ko smo končno bili vsi "na broju", smo se umaknali. Iz daljave smo potem opazovali eksplozijo. Če bi vedel kaj vse so imeli zaminirano in koliko eksploziva je bilo pod našimi nogami, se najbrž nebi zadrževal tam tako dolgo in tako brezbrižno :)... Razstrelili so pol gore!!!! Bili smo zelo daleč ampak udarni val mi je zaplapolal moje dolge skodrane lasi :) :) :)... No malo šale... ampak res je udarlo in res sem čutil udarni val na celem telesu!!! Ta del je bil edini, ki je bil zoprn za prečkat... 10 cm pot in kakšnih 200 m prepad na desni ni bil najboljši prostor za fotkat. Pa pot ni bila trda ampak je bila "mivka". Sedaj je škoda da nimam te fotografije... ampak tam sem bil pa malo "trd".
Obupani miner, ki ne ve kaj z nami :)
Čakajoč na eksplozijo.
Ta velkega poka nisem ulovil... blo je kar nekaj zaporednih eksplozij.
Pokrajina je še zmeraj v "meglicah"... smo še prenizko.
Prvi pogled na Tal.
Prihod v Tal
0 comments:
Post a Comment