Dan 4: Bhulebhule - Ghermu

Prvi okus trekinga ali ko se prestrašiš že na vse zgodaj, da bo treking muka :). Večer prej sem namreč jedel izredno pikantno hrano. Tukaj v SLO mi vsi pravijo, da jem nenormalno pikantno in da bi moral malce zmanjšat jakost. Ampak kaj pa tam strežejo pa tudi ni res. Tam imajo pa zadeve tako pikantne, da sem še jaz komaj jedel (OK za turiste se da dobit tudi nepikantno, ampak ko si v Rimu, delaj kot to delajo rimljani). Prejšnji dan sem jedel nenormalno pekoče. Tako, da sem imel zjutraj budnico še preden mi je zvonila moja nastavljena ura. Ja uro sem si nastavil zgodaj, ker sem hotel fotkat sončni vzhod. No moj "vertikalni prepih", ki je bil posledica pikantne hrane (to sem ugotovil kasneje) me je vrgel po konci, ko je bila še trda tema. Na WC-ju sem prebil toliko časa, da sem zamudil fotkanje sončnega vzhoda. Bolj kot to, da sem zamudil sončni vzhod, me je skrbelo ali je ta nevšečnost bolj resna in je posledica moje neprilagojenosti na njihovo hrano. Ker potem bi se pa ta zadeva lahko zavlekla... in na treku bi bolj kot užival, neznansko trpel. Hvala bogu ni bilo to.

Prvi dan smo hodili nekje od 8:30h pa do 15:30h. Seveda smo imeli kar nekaj postankov. Sama pot je bila pa nekako "gore-dole". Se dvigneš in se spustiš in to se ponavlja cel dan. Kljub občasnemu črvičenju nisem imel problemov in lahko rečem da sem prav z lahkoto premagal to etapo. Če se bo kdo odločil it na ta trek mora tako in tako vedeti, da kondicijsko ni prav zahteven. edina razlika med tistimi, ki so dobro fizično pripravljeni in tistimi, ki niso je ta, da smo lahko eni pač zvečer ostali še malce pokonci in popili še kakšno pivo, medtem ko so drugi pač šli že prej spat. Bil je prelep dan in vedel sem, da če se bo tako nadaljevalo, bo to eden izmed najboljših dopustov, kar sem jih kdaj imel.... sedaj lahko rečem, da se nisem motil :).