Ne vem zakaj sem se spomnu včeri na Salvador Dalija in njegove ure, ki se topijo (in cel dan jih nisem mogu pozabit). Očitno me nekje v podzavesti preganjajo roki za dokončanje dela. Kar ne morem in ne morem se pripravit, da bi že začel zaključevati to disertacijo. Zato sem zvečer spet malo eksperimentiral v PS-ju (namesto v Matlabu:) ). Ne vem kako to, da teh ur nisem fotkal v Figueres-u zato tukaj samo link.
PS: več ur pa nisem imel doma, če bi pa čakal, da bi jih pofotkal še na drugih lokacijah bi pa trajalo preden bi ta post ugledal dan.
0 comments:
Post a Comment