Včeraj me je blogger zajebaval pa nisem mogel objavit te zgodbice, čeprav sme fotke lepo obdelal. Pubec in
nadangelca sta me povabila na malo pohajanja po planinah. No js sem mislu, da bo res to pohajanje, vendar vsak naslednji klic in sms mi je dal vedet da bo zadeva malce bolj resna :). Najprej gamaše, pa dereze, pa cepin... skratka do nedelje zjutraj mi je blo jasno, da ne gremo na Šmarno goro :). In kam smo se odpravili? Ne tja kot bi morda sklepali iz naslova, odpravili smo se osvojit savinjsko sedlo. Skratka. Dobili smo se v Mozirju in se skupaj odpravili v Logarsko dolino. Parkirali blizu slapa Rinka in se odpravili na pot.
Snega je bilo že na cesti tolko, da skor nisem mogu verjet. Hitro smo preskočili slap in pubec med tem uživa v razgledu. Tolko sem že bil vroč, da je lepo zarosilo objektiv :)
Po slapu smo prišli na planoto, kjer smo ponovno preučili naše načrte in se namesto na savinjsko sedlo odpravili na Tursko goro, po Turskem žlebu.
Dekleta, ki so bila pobudnik za spremembo plana so dejala, da zadeva ni "kritična", da je potka enostavna in so nama pokazala, kje bomo šli. Tako kot pubec sem tudi sam strmel v skale in v žleb po katerem se bomo vzpenjali.... hmmm... na fotki zgleda zadeva sila majhna in položna. Je pa realnost povsem drugačna... to moraš biti tam, da verjameš kakšna strmina je to!!! Če bi moral povzeti zadevo z eno besedo bi bila ta beseda STRMINA!!!! A kdo opazi ljudi v gazi? Kak piksel so velki :)
Začetek poti je bil še "položen" :)
Ker vem, da zgornje fotke še niso pokazale kakšna je bila prava strmina in naklon po katerem smo hodili sem naredu še spodnjo fotko. Samo tolko za občutek.
Eni pa so uživali v teh srminah in se turno smučali. Tukaj spodaj je še vse OK, zgoraj ko je pa bolj ozko je blo pa kr malo zoprno, ker so sprožali kepa snega. No nekateri so tudi atraktivno padali :)
Po koncu žleba pa lepo pridemo na ravnino in tukaj poizkušam narediti fotko tipa
nadangelca. Hehehehe... pravi bozo-the-clown :)
Ker fotka na kateri sem jaz nikakor ne more uspet sem naredil še eno tipa
nadangelca2 .
Tukaj je še en fokaz da sem prilezel na vrh žleba.
Pa nadaljevanje proti vrhu Turske gore. Čeprav je tukaj vidna strmina, je zadeva bolj položna kot pa je v žlebu.
Pa še ena za "dušo" :)
Pogled proti vrhu Turske gore.
Pubec in nadangelca na vrhu. In zakaj je fotka tako od daleč? In zakaj mene ni gor? Ker sem "zamrznil". En del poti je malce preveč zoprn zame... pa sem se raje obrnu. Nisem navajen tko dol v brezno gledat :)
Pubec je tokrat fotkal na film.
In še zadnja fotka - spust po žlebu navzdol - misija nemogoče. Dereze, ki sem si jih nabavil da n prej so bile preozke za moj gojzer!?!?!!? in spust je postal pravi podvig. Hvala bogu puncam, da so mi počasi delale stopnice v dolino... drugače bi lahko kr gor ostal!!! Strmina pa taka, da ne morem verjet.
Uživancija na kubik je bilo tole včeraj!!!! Še kdaj!!! In potem pozno popoldansko kosilo (takrat ko je večina imela že večerjo) v gostišču Prodnik!!!! Spet sem bil prijetno presenečen nad ponudbo!!! Hrana je po mnenju vseh petih bila boooooožžžžžaaaaaannnnnska!!! In 5 oseb je je najedlo za 26 evrov!!! Za pijačo pa smo dali le 7 evrov. Mislim, da je čas da se preselim iz Ljubljane - eno izmed redkih mest v SLO, kjer je vse tako prekleto drago!!!!
Hvala
nadangelci in pubecu za povabilo.
PS: Nisem si mislu, da lahko tako brez problemov premagam take ovire... no roko na srce, punce so naju kr šparale :)
